💬 Klepet s koreografom | Miha Podrepšek

Letos sem zopet prejel povabilo s strani Festivala Ljubljana, da bi kot režiser in koreograf sodeloval pri projektu Predani korakom. Seveda sem ga z veseljem sprejel, saj mi ta projekt vedno predstavlja izziv. V samo šestih dneh pripraviti predstavo, za katero predhodno ne veš, kakšni bodo sodelujoči otroci, je precejšen zalogaj ter potrebuje veliko priprave in improvizacije.

Življenje se mi zdi pravi cirkus, če ga tako dojameš, od tod tudi ta ideja. Želim prikazati, da ni nujno potrebno, da smo vedno popolni in da v življenju vse izvajamo perfektno, ampak, da je dovolj imeti le željo in strast, da stvari stečejo v pravo smer.

To je bilo zame že tretje sodelovanje pri tem projektu in je bilo seveda veliko lažje. Pa vendar vsakič znova čutim vznemirjenje, saj ne vem, kakšni bodo otroci. Čeprav sem imel narejen cel koncept, sem vnaprej vedel, da ga bom moral na samih vajah spreminjati, ker me bodo otroci prav gotovo presenetili s kakšnimi svojimi posebnimi znanji, ki jih nisem in tudi nisem mogel predvideti. Same vaje so potekale 6 dni in zato je bilo potrebno veliko discipline.

Oh, anekdot je bilo zelo veliko, tako da smo se vsi smejali. Od tega, da sem včasih pozabil in govoril v nemščini ali angleščini in so me potem otroci opozorili, do tega da sem npr. otrokom na vozičku rekel, naj naredijo dva koraka naprej ali nazaj in se potem popravljal, da se pravzaprav zapeljejo naprej ali nazaj … Življenje ni samoumevno in prav na tej delavnici se vsakič znova zavem, da moramo dan častiti in se zahvaliti, da lahko uživamo v njem.

Gre za projekt, v katerega so bili vključeni tako otroci iz URI Soča kot tudi otroci, ki so se prijavili preko Festivala Ljubljana. Ta združitev ima seveda nek smisel, saj smo želeli, da bi otroci z obeh strani začutili, da imajo enake želje, enake sanje, le po različnih poteh pridejo do njih. To, da lahko pri ustvarjanju predstave sodelujejo z znano osebo, jim zelo veliko pomeni. Lado je bil temu projektu zelo naklonjen, v lanskem letu le kot podpornik, to leto pa je s svojim gledališkim doprinosom in njegovim specifičnem humorjem prav gotovo vnesel v predstavo še dramski vložek.

Take projekte seveda le stežka odklonim in če le čas dopušča, sprejmem ponudbo. Seveda pa vsako leto potem nosimo še večjo odgovornost, saj si vsi želimo, da bi bil projekt vsako leto drugačen in še bolj kvaliteten. Če smo bili sposobni v tako kratkem času narediti tako navdušujočo predstavo, si lahko le zamislimo, kaj bi nastalo, če bi ustvarjali mesec ali dva.

Sam kot profesionalni plesalec in igralec veliko svojega časa posvečam aktivnemu slogu življenja. V svojem prostem času pa se kot učitelj joge urim tudi v sproščanju svojega duha. Letos nam je ponovno uspelo napolniti dvorano SNG Opera in balet Ljubljana ter obiskovalce vsaj za trenutek spomniti na vrednote, ki niso samoumevne.