Predstave, v katerih so glavni akterji otroci, so zakon!

Najprej naj se zahvalim odgovornim za zaupanje, ki so ga izkazali, in me k projektu povabili. Kljub dolgoletnim izkušnjam v ustvarjanju plesnih predstav z otroki čutim veliko odgovornost pri tako plemenitem delu, saj z gibalno oviranimi otroki nisem delala še nikoli. Sem pa prepričana, da bom v njih našla iskrivost, ki jo ima vsak otrok, in da se bomo lepo povezali in ustvarili predstavo s plemenitim sporočilom.

Naj bomo modri, rumeni, rdeči ali pisani, bodimo prijatelji, živimo v sožitju, spoštujmo drug drugega, upoštevajmo mnenja drugih in ponosno stojmo za svojimi prepričanji. Zeleno povezujemo z ljubeznijo, optimizmom in veseljem. Zato, modri in rumeni, za vedno smo zeleni.

Izhodišče navdiha izvira iz slikanice Mali Modri in mali Rumeni, Lea Lionnia. A predstava ni plesna dramatizacija slikanice, je le vir, iz katerega črpamo življenjske resnice o prijateljstvu, odnosih med nami, sožitju in sprejemanju drugih, ne glede na njihov videz, vedenje in take ali drugačne ovire.

Meni največji izziv je postaviti predstavo, v kateri sodelujejo otroci. Ne glede na to, ali imajo plesne izkušnje ali ne, in so celo na invalidskem vozičku. To je tisto, kar me v trenutku, ko še nismo stopili v plesno dvorano, vznemirja, sem pa prepričana, da moramo samo začeti z raziskovanjem gibalnega materiala, tako za tiste na dveh nogah, kot tiste na dveh kolesih, pa bodo vzniknile ideje in nam dale poleta. In glavni akterji bodo otroci.

Jožija prej nisem poznala, sem pa slišala, da je super glasbenik, z veliko izkušnjami v gledališču in še pedagog. Zato sem vesela, da je brez zadržkov privolil v sodelovanje. Klavir na odru bo krasen scenski element, ki bo pod Jožijevimi prsti pričaral vzdušje, ki ga bomo potrebovali za predstavo. K tako plemenitemu projektu je velikodušno pristopila tudi igralka Lutkovnega gledališča Maja Kunšič, ki bo pripovedovalka zgodbe, tekst za song pa nam je napisal Jani Kovačič. Sploh je ekipa krasna, naj omenim še mojo dragoceno svetovalko Ivano Djilas, scenografinjo Saro Slivnik in kostumografinjo Mojco Anželj Tomažič.

Kljub temu, da se nekateri med seboj ne poznajo, sem po prvem srečanju zelo zadovoljna. Začutila sem njihovo pozitivno naravnanost in željo po sodelovanju. Prepričana sem, da se bodo med njimi spletle prijateljske vezi. Za otroke brez gibalnih ovir je to dragocena izkušnja in priložnost, da spoznajo, da v življenju nič ni samo po sebi umevno in da moramo znati ceniti to, kar imamo.

Trema zagotovo bo in prav je tako. Mora pa biti tista prava, ki te ne duši ampak daje poleta. Tako pri otrocih, kot pri meni. Otrokom vedno rečem, da je trema pokazatelj tvoje odgovornosti do gledalcev in prepričana sem, da bodo otroci, ko stopijo na oder samo še uživali. No, jaz bom pa še nervozna, saj moram glede na kratek čas, ki ga imamo za študij predstave, misliti še na vse ostalo, da se izide, kot smo predvidevali. Pa tudi, če se kaj zalomi, nič dramatičnega … pomembno je, da se znamo iz zadrege izvleči in kaj malega tudi improvizirati.

Predstave, v katerih so glavni akterji otroci, so zakon. Vabljeni na eno takih, ki bo v ponedeljek, 28. avgusta 2023, ob 18. uri, v Poletnem gledališču Križank. Natrosili nam bodo nekaj življenjskih resnic in nam postavili ogledalo. Ni pomembno, kakšne barve si, kako razmišljajo drugi, v katero skupino spadaš, koliko si pomemben v družbi, pomembno je, da spoštuješ drugega, da si z njim v sožitju, da upoštevaš njegove kvalitete in da se razumeš z njim. Zato: Modri in Rumeni, skupaj smo Zeleni.