💬 Klepet z Marinom Medakom

Letošnje leto se mi zdi še boljše od lanskega. 👌 Potepal sem se po Hrvaškem in Sloveniji, poleg pustolovščin pa sem sodeloval še pri drugih “projektih” znotraj Predanih korakom.

Še posebej mi bo ostalo v spominu in srcu sodelovanje Bora in Roka na Ljubljanskem maratonu. Dokazala sta, da je s trudom in srčnostjo možno preseči meje. Vesel sem, da smo Male Avanture umestili v širši kontekst in s tem po mojem mnenju naredili korak naprej. 🤗

Zagotovo mi bo najbolj ostal v spominu treking čez Velebit. Ne pretiravam, ko rečem, da je Premužićeva steza, po kateri sem hodil, nebeška. 😍 Pogled na prostrane gozdove Like na eni strani ter morje in kvarnerske otoke na drugi je fantastično.

Kot zanimivost, to pot so zgradili že leta 1930 z namenom spodbujanja izletov in avantur v naravi. 🌿 Točno to kar počnemo mi skoraj sto let kasneje. Sam treking ni bil težek, ker je pot speljana večinoma po slemenu, dobro markirana in brez velikih vzponov. Skratka, čista uživancija narave. ⛰

Skupni imenovalec letošnjih pustolovščin je bila hoja. 🚶 Na vseh Malih Avanturah sem za razliko od lani, ko sem še veslal in kolesaril, hodil. Tako sem se odločil, ker se mi zdi, da je hoja v našem narodnem genskem zapisu.

Na zadnjih dveh, čez Julijske Alpe in čez Učko, pa je skupno to, da me je na trenutke zelo zeblo. Temperature pod ničlo in veter so naredili svoje, a so mi na srečo lepi kraji še vedno tako ogreli srce, da je šlo. Če Male Avanture ne bi bile vezane na snemanje, bi verjetno pustolovščini premaknil za teden ali dva in počakal, da gre hladna fronta mimo.

Poleg Velebita, ki sem ga že omenil, mi bo v spominu ostal tudi Triglav. ⛰ Od Planike čez Mali Triglav do vrha je pokrajina čisto “marsovska”. Same gole skale od katerih so se odbijali prvi sončni žarki. 🌄 Mogoče bolj kot pokrajina mi bo v spominu najbolj ostal kozorog, ki si je dva metra pred mano z rogovi praskal po zadnji plati. 🐐 Sploh se ni pustil motit, prav tako ne njegovi kolegi, ki so se mirno pasli, ko sem hodil mimo.

Celotno gledano se mi zdi, da so bile vse Male Avanture uspešne in da smo imeli zanimivo mešanico lažjih in težjih pustolovščin. Namen Malih Avantur je ravno ta, da dajemo konkretne ideje kaj avanturističnega se lahko naredi pred domačim pragom. Od lažjih do težjih izzivov za katere pa se ni potrebno začeti pripravljati eno leto v naprej.

Od začetka Malih Avantur leta 2016 sem opravil že 12 pustolovščin, ki so trajale od dveh do štirih dni. S tem smo dali že celotno paleto možnosti in konkretnih predlogov na kaj zanimivega se ljudje lahko podamo za (podaljšan) vikend. Smo pa bili omejeni le na eno dejavnost na posamezno Malo Avanturo. Ali je bila to hoja, veslanje, kolo… 🚶🚣🚵

Za prihodnje leto se mi zdi dobro, da bi nekoliko spremenili koncept in se posvetili bolj raznolikem raziskovanju okolja. Recimo, da gremo za tri dni raziskovat slovenske zamejske pokrajine v Italijo. Na primer, Rezijo in Benečijo. En dan kolesarjenje po alpskih dolinah, drug dan veslanje s kanujem in tretji dan vzpon na enega izmed zanimivih vrhov.

Novoletne zaobljube o športnih aktivnostih se pogosto končajo ob prvem slabem vremenu. S tem, ko smo vsi del nečesa večjega, skupnosti, ki ima enak cilj, se je lažje držati obljub. En drugega lahko motiviramo in se spodbujamo, da bo tudi prihodnje leto uspešno in da bomo vsi skupaj zadovoljni. 💪